Na Univerzi v Ljubljani (UL) zagotavljamo kakovost v smislu nadzora oziroma kontrole (ang. quality assurance), vzporedno s tem pa uporabljamo tudi pristop izboljševanja kakovosti (ang. quality enhancement), ki se predvsem osredotoča na notranje dejavnike krepitve kakovosti oziroma na dejavnike razvoja visokošolskega zavoda. V veliki meri se tako zanašamo na tradicionalni komponenti zunanjega zagotavljanja kakovosti, tj. na zunanje akreditacije in evalvacije študijskih programov in zavoda ter spremljanje rangiranja univerze, njenih programov ter področij na globalnih rangirnih lestvicah univerz in študijskih področij.

Rangirne lestvice so zasnovane na številnih kazalnikih, na podlagi katerih se posamezni univerzi oziroma študijskemu področju dodeli določeno število točk, ki bazira na kompleksnem ozadju. Samo število točk in s tem rangirno mesto je v veliki meri odvisno od izbranih kazalnikov, višine deleža vrednosti posameznega kazalnika v odnosu do celote, uporabljene statistične metode za obdelavo podatkov ter zanesljivosti pridobljenih podatkov. V kolikor bi se, potemtakem za primer, le vrednost deleža istih kazalnikov zvišala/znižala, bi to lahko znatno vplivalo na samo rangirno mesto, zato je v kontekstu rangiranja in interpretacije rangirnih lestvic potrebno upoštevati njihovo metodologijo.

UL redno poroča številnim mednarodnim rangirnim lestvicam oziroma indeksom.

Spremljanje uvrščanja univerze kot celote ter tudi študijskih področij smo v zadnjem obdobju premaknili na novo raven, saj smo za potrebe zaznavanja trendov v uvrščanju ter zaznavanja razvojnih izzivov pripravili aplikacijo za analitično spremljanje po različnih opazovanih dimenzijah. Tako s pomočjo obdelave podatkov lestvic ARWU, QS, THE in CWUR spremljamo trende po različnih dejavnostih na ravni univerze in ravni disciplin, hkrati pa tudi spremljamo uvrščanje nam primerljivih in strateško pomembnih univerz (članice LERU, GUILD, CELSA). V okviru našega razvojnega delovanja se zaradi ekskluzivnosti podatkov, tako v kontekstu dostopnosti kot uporabnosti, tudi poslužujemo storitev analitične enote šanghajskega ARWU indeksa.

Za več informacij o uvrščanju UL na mednarodne rangirne lestvice obiščite našo aplikacijo.

Academic Ranking of World Universities (ARWU) oziroma t. i. šanghajska lestvica

ARWU pri rangiranju upošteva univerze, čigar alumni in zaposleni so Nobelovi nagrajenci, prejemniki Fieldsove medalje, raziskovalci z visoko citiranimi objavami ali objavljenimi članki v znanstveni reviji Nature ali Science. Pri rangiranju ARWU prav tako upošteva univerze z visokim številom objav v serijskih publikacijah, ki so indeksirane v bazah podatkov Science Citation Index-Expanded (SCIE) in Social Science Citation Index (SSCI). Skupaj je tako rangiranih več kot 1800 univerz ter najboljših 500 objavljenih.

Quacquarelli Symonds World University Rankings (QS)

QS World University Rankings pri rangiranju uporablja metodološki okvir, sestavljen iz šestih osnovnih kazalnikov. Leta 2015 so vpeljali uravnavanje podatkov o objavah in citiranjih na različnih študijskih področij z namenom preprečiti čezmerno prednost ustanov s področja naravoslovja. Večjih sprememb kasneje niso uvajali, s čimer težijo h konsistenci in posledično k utemeljeni vsakoletni primerjavi.

Times Higher Education World University Rankings (THE)

THE World University Rankings je globalna rangirna lestvica, ki ocenjuje raziskovalno usmerjene univerze na vseh bistvenih področjih delovanja: poučevanje, raziskovanje, prenos znanja in internacionalizacija. THE World University Rankings pri rangiranju uporablja 13 kazalnikov, s katerimi želi doseči dovršene in uravnotežene primerjave, katerim zaupajo študentje, akademiki, vodilni na univerzah, industrija ter državni in lokalni organi.

Center for World University Rankings (CWUR)

CWUR objavlja globalno rangirno lestvico univerz, ki meri tako kakovost izobraževanja in usposabljanja študentov, kot tudi ugled delujočih na univerzi ter kakovost njihovega raziskovanja, pri čemer se ne naslanjajo na sama poročila univerz.

U-Multirank

U-Multirank je leta 2014 vpeljala Evropska komisija, in sicer kot odgovor na številne globalne rangirne lestvice, ki objavljajo le 100 najboljših na svetu. U-Multirank je tako prva globalna rangirna lestvica, ki uporabnikom (študentom, raziskovalcem, odločevalcem) omogoča enostavno primerjavo univerz na osnovi 5-ih dimenzij: raziskovanja, učenja in poučevanja, prenosa znanja, internacionalizacije ter sodelovanja z okoljem. Univerze so tako pri več kot 35-ih kazalnikih ocenjene od A (zelo dobro) do E (šibko).

Rezultate rangiranja U-Multirank, ki so po svoji naravi svojevrstni, bolj opisni in precej bolj razvojno naravnani, na UL koristimo v kontekstu razvoja programov ter siceršnjega razvoja sistema kakovosti, predvsem ko gre za raven samoevalvacije študijskih programov.